3.OBJAVA

Vsi računalniki vsebujejo enote, brez katerih celotna naprava ne bi delovala. Za delovanje potrebujemo programsko in strojno opremo, ki med seboj usklajeno in sinhronizirano delujejo. Glede na funkcijo, ki jih posamezne komponente opravljajo, ločimo na centralni in na periferni del (vhodno-izhodne enote). Centralni del je sestavljen iz treh pomembnejših enot.

• Krmilna enota upravlja delovanje centralno procesne enote. Bere ukaz za ukazom iz programa, zapisanega v strojni obliki, jih dekodira in preko množice krmilnih signalov krmili njihovo izvajanje.
• Aritmetična enota (ALU, angl. arithetic logic unit) izvršuje osnovne aritmetične operacije (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), logične in primerjalne operacije (negacija, konjunkcija, disjunkcija,...) s podatki, ki jih zahtevajo ukazi.
• Centralni pomnilnik shranjuje podatke in programske instrukcije: RAM, ROM

Periferni del je povezava računalnika z zunanjim svetom; ta delomogoča branje podatkov, izpisovanje rezultatov in shranjevanje podatkov v zunanjih pomnilnikih. Periferne enote delimo v tri osnovne kategorije^[53]:

• Vhodne enote sprejemajo podatke in programske instrukcije v obliki, ki jih računalnik razume: čitalnik kartic, tipkovnica, miška, ...
• Izhodne enote prenašajo rezultate iz centralnega pomnilnika na izhodne enote: tiskalnik, zaslon, zvočnik, ...
• Zunanje pomnilne enote so namenjene shranjevanju večje količine podatkov v trajni obliki: enota z magnetnimi trakovi, USB ključ, trdi disk, ...

2.OBJAVA

Računalniška míška je ena izmed najbolj razširjenih naprav (poleg tipkovnice) za interaktivno delo z računalnikom. Lahko jo uvrstimo tudi v podskupino vhodnih naprav, kazalne naprave (ang. pointing device). Običajna miška je opremljena z gumbi (največkrat tremi), srednja tipka pa je pogosto kombinirana s kolescem, ki poleg pritiska omogoča tudi vrtenje.

Z miško izbiramo objekte in aktiviramo ukaze, ki jih vidimo na zaslonu računalnika. Tehnološke izvedbe miške so različne glede na:

• način sledenja premikanju:
  • s kroglico
  • optično (obstajajo izvedbe, ki delujejo na poljubni ravni podlagi, in takšne, ki zahtevajo posebno podlago)
• povezava z računalnikom:
  • žična
  • brezžična
• število gumbov
  • od enega celo do pet, najpogosteje dva ali trije. Uporabljajo pa se tudi "igralske miške" ki imajo 10 ali celo več gumbov. Te se predvsem uporabljajo za igrice.

Osnovne akcije pri delu z miško so:

• klik
• dvojni klik
• klik in vlek
• vrtenje kolesca

1.OBJAVA

Moj izlet!

Nekje sredi poletja se je pojavila ideja, da bilo bi super, če bi šli v Srbijo za srbsko novo leto. Bližje kot je bil januar, vedno bolj realna je bila zamisel, najprej nas je bilo ogromno interesentov, potem, nekje med Božičem in našim novim letom vsi kar naenkrat zboleli, ostali brez denarja, zmanjkalo želje in volje... Skratka, ostalo nas je vsega skupaj 4. Nič zato, lažje se bomo zmenili, gremo!
Zgodaj zjutraj štartamo z Obale. Dan prej je zapadlo nekaj snega, malček nas skrbi kako bo na poti, predvsem na "Balkanu", našim DARSovcem, zaupamo, da bodo vse spucali... Ironično. Čez 2 uri že zajtrk na črpalki v Brežicah, tik pred mejo s Hrvaško.
Praktično takoj po prestopu meje, se pokrajina spremeni in od naših hribčkov se vozimo po absolutno ravni pokrajini, kjer so samo polja, kolikor pogled seže. Mimo Zagreba in Slavonskega Broda v treh urah vožnje po zasneženi in mestoma megleni pokrajini se pripeljemo na mejo s Srbijo. Vožnja po hrvaški avtocesti stane okrog 16 Eur.Bato nas straši, da srbska meja to ni hec, sploh pa za nazaj, lahko pregledajo vse, kar se spomnijo in zaplenijo vse, kar se jim ne zdi prav. Smo že pozabili, kaj pomeni, mejne kontrole in carinski pregled. V Srbijo vstopimo brez težav, celo prosimo za "spominsko" štampiljko v potni list. (V Srbijo grem prvič v življenju.) Še eno uro vožnje, cca. 3 Eur cestnine in že avtocesta se vije skozi Beograd.
Celotno pot ne glede na sneg na poljih na Hrvaškem je cesta vzorno očiščena. V Srbiji snega ni. Najbrž ga niso pustili čez mejo. :)
Zapeljemo se po mostu čez Donavo, med oblaki se lepo vidi gora Avala in televizijski stolp na njej. Bato nas nauči - če vidiš stolp iz mesta, lahko greš gor in s stolpa boš videl mesto. Če pa je v oblakih - nima smisla se voziti gor, nič se ne bo videlo. Železna logika. :) Imamo srečo in vidimo stolp, zato se peljemo na goro, ki je od mesta oddaljena kakih 16 km. Avtocesto, na katero smo se zapeljali v Žusterni v Kopru zapustimo šele tik pod vznožjem Avale.
Na sredi vzpona na goro se zapeljemo v zimsko pravljico. Sonce posija skozi oblake in jih prežene proč. Kot otroci skočimo ven iz avta, navdušeni nad lepoto dneva in okolice.
Mi pa pazljivo na drsečih marmornih stopnicah se sprehodimo do spomenika strmoglavljenemu sovjetskemu letalu. Letalo je strmoglavilo prav na Avali leta 1964, na njem so umrli zelo visoki ruski generali in maršal, ki so prihajali v Beograd na spominsko slovesnost ob 20. obletnici osvoboditve Beograda v drugi svetovni vojni.

Naslov prispevka: http://potovanja-tamara.blogspot.si/2015/02/potepanja-po-srbiji-beograd.html

PREDSTAVITEV IZDELKA - TIPKOVNICA

Tipkovnica je najbolj razširjena vhodna naprava. Podobna je tipkovnici pisalnega stroja. Uporabljamo jo za vnašanje ukazov in podatkov s tipkanjem. Obstaja veliko variant razporeda in označitve posameznih tipk. Tipkovnica lahko vsebuje tudi ločeno številsko tipkovnico in tipke za posebne namene (funkcijske tipke), katerih učinke lahko definirajo posamezni programi.

Poleg uvoza podatkov je namenjena tudi upravljanju z računalnikom samim in s programi, ki v njem tečejo. Zato poleg tipk s črkami, številkami in pisnimi znamenji ter tipkami za premikanje po zaslonu vsebuje še nekaj posebnih tipk. Tipkovnica je električno mehanska naprava, tipke so stikala.

Posebne tipke:

Opomba: spodaj navedene tipke so uporabljene na tipkovnicah za PCje in združljive računalnike. Apple Macintoshi (krajše Mac) imajo malo drugačne funkcije in imena za nekatere tipke.

• Vnašalka (enter) – običajno je največja tipka na alfanumeričnem delu tipkovnice. Lahko je označena tudi s prelomljeno puščica. Tipka vnašalka je tudi na numeričnem delu tipkovnice. Funkcionalno sta obe tipki enakovredni. Tipka pri urejanju besedila služi za prehod v nov odstavek, lahko jo pa uporabljamo tudi za potrjevanje ukazov.
• Dvigalka (shift) – na alfanumeričnem delu tipkovnice sta dve dvigalki, na desni in levi strani. Lahko je označena tudi z debelo puščico navzgor. Če na dvigalko samo pritisnemo, se ne bo zgodilo ničesar. Vedno je zraven treba pritisniti še katero tipko. Tipko uporabljamo pri vnašanju veliki črk. Kadar sta na eni tipki dva ali več znakov, s pritiskom na dvigalko dobimo zgornjega.
• Krmilka (ctrl ali control) – podobno kot pri dvigalki pritisk samo na to tipko ne stori ničesar. V kombinaciji s še katero tipko pa ima različne pomene. Na alfanumeričnem delu tipkovnice sta dve krmilki, ena na levi strani in druga na desni.
• Izmenjalka (alternate ali alt) – pritisk na samo to tipko ne pomeni ničesar. V kombinaciji s katero drugo tipko pa ima različne pomene. Tudi tipki alt sta dve, na desni strani je označena kot »alt gr«.
• CAPS LOCK – s to tipko trajno vključimo velike črke. Če pritisnemo tipko CAPS LOCK, se bo nad numeričnim delom tipkovnice prižgala zelena lučka. Tipka ima vpliv samo na črke.
• NUM LOCK – s pritiskom na to tipko preklapljamo način delovanja numeričnega dela tipkovnice. Ko je NUM LOCK vklopljen, sveti zelena lučka. Če je izklopljen, se izvrši funkcija, ki je označena na tipki pod številko. NUM LOCK nima vpliva na alfanumerični del tipkovnice.
• Vračalka (backspace) – tipka leži na alfanumeričnem delu tipkovnice, nad vnašalko. Označena je s puščico v levo. Pritisk nanjo povzroči, da se zbriše znak, ki je levo od utripalke.
• Ubežnica (escape ali esc) – običajno pomeni izhod, lahko pa z njo tudi prekličemo trenutno operacijo.
• Brisalka (delete ali del) – nahaja se med vmesnim delom numerične in alfanumerične tipkovnice. Pritisk na tipko povzroči brisanje znaka desno od utripalke.
• TAB – uporablja se za zamikanje besedila z leve strani in premikanje skozi tabele. Označen je s puščicama v levo in desno stran.